- pihljati
- веятьдуть, шелестетьvetrič pihlja - веет ветерок(s pahljačo) опахивать
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
pihljati
Смотреть что такое "pihljati" в других словарях:
pihljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. rahlo pihati: pihljala je topla večerna sapica; od juga je začelo rahlo pihljati 2. preh., redko pahljati: z robcem je pihljala obraz pihljajóč a e: toplo pihljajoč veter … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díhati — am stil. díšem nedov. (í ȋ) 1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dihljáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr., redko rahlo pihati, pihljati: veter dihlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díti — díjem nedov. (í ȋ) zastar. 1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina 2. dišati, dehteti: cvetlice dijejo ● star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlidéti — ím nedov. (ẹ í) star. rahlo pihati, pihljati: lahen veter je hlidel iz gozda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pihljánje — a s (ȃ) glagolnik od pihljati: pihljanje jutranjega vetra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povévati — am nedov. (ẹ) knjiž. pihljati: veter ni nehal povevati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sapljáti — ám nedov. (á ȃ) knjiž., redko pihljati: topel vetrič je sapljal z morja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
